Aktualno
CCS na poti v izvedbo

The European Network of Excellence on Geological Storage of CO2 Association
23. 5. 2016
Več o CO2GeoNet najdete na www.co2geonet.eu
Članstvo CO2GeoNet-a:
• GBA (Austria)
• RBINS-GSB (Belgium)
• UNIZG-RGNF (Croatia)
• CzGS (Czech Republic)
• GEUS (Denmark)
• TTUGI (Estonia)
• BRGM (France)
• BGR (Germany)
• GFZ (Germany)
• CERTH (Greece)
• MFGI (Hungary)
• OGS (Italy)
• URS (Italy)
• TNO (Netherlands) • IRIS (Norway)
• NIVA (Norway)
• SPR Sintef (Norway)
• PGI (Poland)
• GEOECOMAR (Romania)
• GEO-INZ (Slovenia)
• CIUDEN (Spain)
• IGME (Spain)
• UU (Sweden)
• ETH (Switzerland)
• METU-PAL (Turkey)
• BGS (UK)
• HWU (UK)
• IMPERIAL (UK)
Med 8. – 11. majem 2017 se je v Benetkah zbralo skoraj sto strokovnjakov in predstavnikov industrije, politike, regulatornih organov ter investitorjev in so pregledali stanje tehnologije zajema in skladiščenja ogljikovega dioksida (CCS) ter obravnavali, katere aktivnosti so nujne za pričetek uporabe te prilagoditvene tehnologije v velikem obsegu v praksi. Sodelovali so predstavniki mnogih evropskih držav, pa tudi iz ZDA, Avstralije, Afrike in Azije.
Da bi dosegli potrebno znižanje izpustov CO2, ki bi še omogočili zadržati dvig globalne temperature pod 20C (kot to določa Pariški sporazum), so nujni hitri in dolgoročni ukrepi. Večina scenarijev predvideva obsežno uporabo CCS, s katero bi dosegli 15% zahtevano znižanje izpustov do leta 2050. V drugi polovici tisočletja pa se predvideva, da bo potrebno še dodatno zniževanje preko negativnih emisij, ki jih lahko dosežemo z uporabo biomase in z direktnim zajemom CO2 iz zraka.
CCS je preizkušena tehnologija: veliki demonstracijski projekti že potekajo v državah kot so Norveška (1996), Kanada (2000) in ZDA (2004). Projekti manjšega obsega ter pilotski projekti imajo prav tako pomembno vlogo pri izboljševanju načrtovanja bodočih velikih CCS projektov in izpopolnjevanju različnih vidikov tehnologije. Še več, pilotski projekti omogočajo ljudem , da bolje spoznajo tehnologijo in jo pripoznajo kot ustrezno aktivnost pri prilagajanju na podnebne spremembe. V različnih delih sveta se CCS tehnologija razvija z različno hitrostjo.
Razvijajoče regije, kot na primer Afriko, zanimajo nizkoogljične tehnologije s stališča, kako lahko le-te pripomorejo k hitrejši gospodarski rasti, ustvarjanju delovnih mest in boljšemu dostopu do cenovno sprejemljive elektrike, ob hkratnem zniževanju izpustov toplogrednih plinov. V večini afriških držav ima manj kot 50% prebivalstva dostop do elektrike in je zato treba upoštevati večji obseg elektrifikacije pri načrtovanju prihodnje energetske infrastrukture. CCS bi lahko imela zelo vidno vlogo v razvijajočih se regijah.
Ob Open Forum-u je CO2GeoNet v sodelovanju z mednarodnimi partnerji organiziral tudi delavnice na temo ‘Prilagojene rešitve za CCS’ (IRIS in Gassnova) ter ‘Prenos CCS v nove regije – poudarek na državah v razvoju’ (BGS in GEUS). V sodelovanju s partnerji iz ENOS projekta, so potekale delavnice za prepoznavanje tematik, ki bi bile zanimive za različno usmerjene skupine ter ugotavljanje raziskovanih prioritet za bodoče pilotske projekte/ projekte manjšega obsega za geološko skladiščenje CO2.
Za uvedbo CCS v velikem obsegu je nujen razvoj novih znanj. To je ena od ključnih aktivnosti delovanja CO2GeoNet-a. Letošnji Open Forum je vključeval tudi poseben dogodek za mlade raziskovalce, kjer so ti imeli priložnost predstaviti svoje rezultate in vzpostaviti mrežo mladih raziskovalcev. Vključitev mladih raziskovalcev v zgodnji fazi njihove poklicne poti jim bo omogočil boljši start v kariero, za CCS tehnologijo pa bo to pomenil še dodaten prispevek v razvoju. Bistri mladi umi, ki so sodelovali na Open Forum-u delujejo na različnih področjih, med drugim tudi na razvoju skladiščnih kapacitet ter ekonomika CCS tehnologije.
Izidi 12. CO2GeoNet Open Forum-a vključno s kratkim poročilom, predstavitvami in videi govorcev so na voljo na http://www.co2geonet.com/.
O CO2GeoNet-u
CO2GeoNet je evropsko znanstveno telo za geološko skladiščenje CO2. Trenutno je vanj vključenih 28 raziskovalnih institucij iz 21 evropskih držav in združuje več kot 300 raziskovalcev, ki sodelujejo pri multidisciplinarnih ekspertizah o vseh vidikih geološkega skladiščenja CO2. Z izvajanjem aktivnostmi, ki vključujejo skupne raziskave, izobraževanja, strokovne nasvete, informacije in komunikacijo, igra CO2GeoNet dragoceno in neodvisno vlogo pri vzpostavljanju učinkovitega in varnega geološkega skladiščenja CO2. CO2GeoNet je bil ustanovljen leta 2004 kot Mreža odličnosti s podporo EK iz FP6 programa za obdobje petih let. Leta 2008 se je CO2GeoNet preoblikovala v neprofitno združenje po francoski zakonodaji. Od 2013 se je članstvo CO2GeoNet-a razširilo zahvaljujoč podpori sedaj že zaključenega FP7 projekta CGS Europe. Pridružujejo se še novi člani, kar kaže, evropska znanstvena skupnost prepoznava vlogo CCS v bodoči Evropi in nujo za izpopolnjevanje tehnologije s stalnimi inovacijami in razvojem.
Več o CO2GeoNet najdete na www.co2geonet.eu
Članstvo CO2GeoNet-a:
• GBA (Austria)
• RBINS-GSB (Belgium)
• UNIZG-RGNF (Croatia)
• CzGS (Czech Republic)
• GEUS (Denmark)
• TTUGI (Estonia)
• BRGM (France)
• BGR (Germany)
• GFZ (Germany)
• CERTH (Greece)
• MFGI (Hungary)
• OGS (Italy)
• URS (Italy)
• TNO (Netherlands) • IRIS (Norway)
• NIVA (Norway)
• SPR Sintef (Norway)
• PGI (Poland)
• GEOECOMAR (Romania)
• GEO-INZ (Slovenia)
• CIUDEN (Spain)
• IGME (Spain)
• UU (Sweden)
• ETH (Switzerland)
• METU-PAL (Turkey)
• BGS (UK)
• HWU (UK)
• IMPERIAL (UK)